-
1 station
['steiʃən] 1. noun1) (a place with a ticket office, waiting rooms etc, where trains, buses or coaches stop to allow passengers to get on or off: a bus station; She arrived at the station in good time for her train.) postaja2) (a local headquarters or centre of work of some kind: How many fire-engines are kept at the fire station?; a radio station; Where is the police station?; military/naval stations.) postaja3) (a post or position (eg of a guard or other person on duty): The watchman remained at his station all night.) položaj2. verb(to put (a person, oneself, troops etc in a place or position to perform some duty): He stationed himself at the corner of the road to keep watch; The regiment is stationed abroad.) postaviti (se)* * *I [stéišən]nounpostaja, (železniška, policijska, radijska) postaja; straža, stražna postaja; American postajališče; službeno mesto (uradnika); položaj; military nautical baza; oporišče; aeronautics letalska baza; figuratively (visok) družbeni položaj ali mesto; (redko) poklic; stališče; ecclesiastic history post ob sredah in petkih; standardna mera (navadno 100 čevljev); mesto, ki rabi za izhodno točko pri geodetskem merjenju; plural nautical bojni položaj, določen za vsakega člana posadke na ladji; Australian ovčarska ali živinska farma; history Indian angleška kolonija, evropska četrt; botany odnos rastline ali živali do klime, do zemlje itd.; plural ecclesiastic postaje procesije pri križih itd., postaje križevega potafilling station American , petrol station British English bencinska črpalkafire (brigade) station — postaja požarne brambe, gasilska postajafirst-aid station, ambulance station — postaja prve pomočito make (to go) one's stations ecclesiastic opraviti, moliti križev potII [stéišən]transitive verbpostaviti, namestiti; stacionirati; odrediti mestoto station o.s., to be stationed near the door — postaviti se poleg vratto be stationed military biti stacioniran (v garniziji), nautical stacionirati
См. также в других словарях:
skrômen — mna o prid., skrômnejši (ó ō) 1. ki ne poudarja svojega pomena, vrednosti: bil je tih, skromen delavec; pravi učenjaki so skromni; delal se je skromnega, v resnici pa je bil domišljav in nadut; kljub velikemu ugledu je ostal skromen; skromna kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uredíti — ím dov., urédil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj v določen red: urediti gradivo, znamke; urediti glede na vrednost; urediti po abecedi, velikosti / urediti arhiv ♦ mat. urediti enačbo narediti, da si sledijo členi enačbe po določenem redu // v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
